Klovnesi sta bili ravno na poti na oddelek, ko so se odprla vrata dvigala. Iz njega je stopil triletni fantek, v eni roki je nosil zelenega plišastega krokodila, z drugo pa se je držal mamice.
»Juhuhu, lepo, da si prišel, dobrodošel, dobrodošel,« je navdušeno vzkliknila Ifigenija in zaigrala na ukulelo nekaj pozdravnih akordov.
Mali Timon je presenečeno odprl usta in pogledal mamico.
»Kakšno spremstvo sva dobila!« je vzkliknila ta in se mu nasmehnila.
»Dobrodošli,« je veselo ponovila Petka. »Kar za mano,« ju je povabila in jima odprla vrata na oddelek.
Ob razigrani glasbi so prikorakali na bolniški hodnik – Timon, krokodil, mamica in obe klovnesi.
»Dober dan, dober dan,« sta klovnesi pozdravljali na levo in desno.
Iz intervencijske sobe na desni jim je pomahala sestra in nadaljevala priprave za naslednji poseg, iz sobe na levi se jim je na kratko nasmehnila glavna sestra in glavo spet sklonila k računalniku, mimo je prihitela zdravnica in z nasmeškom zašepetala: »Lepo vas je videti!« ...
Kazalo je, da so se jih vsi razveselili in jih pričakovali.
Mala povorka se je ustavila pred ambulanto. Tam sta že čakali osemletna deklica in njena mamica.
»Zdravo!« sta vzkliknili klovnesi v en glas. »Pa smo tu,« je dodala Petka.
Deklica se je nasmehnila.
»In zdaj,« je najavila Ifigenija, »je čas za razkuževanje!« Nato je resno pokimala kolegici. Ta si ni dala dvakrat reči. Urno je izvlekla milne mehurčke in se lotila postopka.
Začela je pri dekličini mamici – z milnimi mehurčki jo je ʻrazkužilaʼ od glave do peta. Nadaljevala je pri deklici – razkužila je vse od njenih bleščečih čeveljčkov do špangic v njenih laseh. Potem sta prišla na vrsto še Timon in njegova mamica. Petka je bila pri svojem opravilu izredno natančna in temeljita.
Otroka sta bila pri razkuževanju v izjemno pomoč. Hihitaje sta tekala med mehurčki in jih spretno pokala.
Ko je Petka končala, je Ifigenija preverila: »Je zdaj vse razkuženo, Petka?«
»Ja, razkužila sem mamico, torbico, tole deklico, te čeveljčke, še eno mamico, tegale dečka ...« je naštevala.
»Kaj pa krokodila?« je vprašala Ifigenija.
»Joj, na krokodila sem pa čisto pozabila,« je vzkliknila Petka. Takoj je napihnila še en velik oblak milnih mehurčkov, krokodil pa jih je s Timonovo pomočjo spretno popokal.
Jasno je bilo, da so razkuževanje vsi vzeli zelo resno, le mamici sta se hahljali ob strani.
»Smo zdaj vse razkužili? « je spet preverila Ifigenija.
»Ja!« je vzkliknila deklica.
»Potem pa to samo še označimo,« je dodala Petka in na dekličin nosek pritrdila – rdeči nosek. Drugi rdeči nosek pa je dobil krokodil na zeleni gobček.
»Pa sva!« je zadovoljno rekla Petka.
»Ja,« je dodala Ifigenija, »zdaj greva lahko pozdravljat in razkuževat naprej.«
Zapisala: Eva Škofič Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski
