Osice in čebelice

28.november 2019

Osice in čebelice

V programu Rdečih noskov Dežurni klovn bolnišnični klovni tesno sodelujemo z bolnišničnim osebjem tam, »kjer najbolj boli«. Tako na oddelku za alergologijo v Ljubljani sodelujemo pri imunoterapiji.

Smo na oddelku za alergologijo, na začetku hodnika, v majhni sobi,  ki postane še manjša, ko se vanjo v krogu posedejo otroci, razdeljeni na »osice« in »čebelice«. Nekateri so stari šele štiri leta, drugi pa so že najstniki. Starši se ob prvi injekciji še gnetejo pri vratih, ob naslednjih pa počakajo na bolnišničnem hodniku. V sobi so dve sestri in zdravnica, ki skrbno opazuje reakcijo otrok na prejeto injekcijo. Danes je prvi dan.

Prvi dan bo vsak dobil štiri injekcije, drugi dan tri, in čeprav bodo tretji in četrti dan dobili le še po dve ali eno injekcijo, bosta ta dva dneva najbolj naporna, saj se odmerek čebeljega ali osjega strupa veča in se mora telo čedalje močneje boriti, da ustvari dovolj protiteles.  

Drug za drugim se dečki in deklice s svojih stolov v krogu presedajo k mizi, na kateri ima sestra pripravljeno vse potrebno za poseg. Ker sem danes dežurna klovnesa, imam tudi jaz pripravljeno vse za poseg – rožnatega pujsa Rudija.
Počepnem poleg otroka. Ko zaviha rokav do rame, mu drugo roko položim na pujsa:
»Ko te bo zbodlo, močno stisni!« prišepnem. Rudi ob vsaki injekciji glasno zakruli.
»O, cela štala!« reče sestra in se zasmeji. Smeh nas poveže in v mali sobi vse steče gladko.  

Po prejetih injekcijah vsakokrat ostanemo v sobi in čakamo, ali bo na zdravilo kakšna reakcija. Za ta čas ima vsak od klovnov, ki dežuramo na oddelku, »nekaj v žepu«. Čas izrabimo za igro, vendar dobro vemo, da mora biti takšna, da lahko zdravnica hkrati pozorno opazuje, ali je reakcija na zdravilo premočna. V tem primer v hipu poskrbi za otroka.

Klovni bomo dežurali na oddelku ves teden.
Sanjarim, da bodo še čez veliko let ti otroci ob pogledu na čebelo ali oso namesto na alergijske reakcije in injekcije pomislili na mojega pujsa Rudija; da bodo ob misli na ose in čebele videli rožnate pujske, ki letajo po zraku in brenčeče krulijo. In če bo res tako, je delo dežurne klovnese opravljeno!


Dragi prijatelji in podporniki, želim vam, da bi vam novo šolsko leto steklo gladko: naj bo veselo in zdravo. Pošiljam vam še nekaj rožnatih pujskov, če bi se slučajno znašli v položaju, ko boste potrebovali nekoga, da vam nežno zakruli v uho ...

Eva Š. Maurer
ambasadorka in klovnesa pri Društvu Rdeči noski