»Mami, mami, bil sem na morju in potem sem šel pod vodo in tam so bile morske ribe in morske mucke in morske pande in morski bager in morski traktor in morski helikopter ...« je osemletni Matic navdušeno pričakal mamico. Na bolniški postelji so ga obkrožali njegovi najljubši pliškoti in seveda bager, traktor in helikopter.
Matičeva mamica je prestrašeno vzdihnila, hitro stopila k postelji in položila otroku roko na čelo. Ni bilo vroče ...
»... in lahko sem dihal pod vodo in tam so bili tudi morski levi in morski medvedi in morski sloni in veš, tudi jaz sem bil morski Matic, ti pa si lahko morska mamica, če želiš ...« je zadihano nadaljeval otrok.
Mamičin pogled je preletel napravo ob postelji. Matičev srčni utrip je bil videti samo rahlo povišan, drugače pa povsem v mejah normale.
»Mami, mami,« je vztrajal sinček, dokler ga ni pogledala. »... in potem veš, smo našli školjke in to so bile take z biseri – ampak v prvi ni bilo bisera in v drugi tudi ne, v tretji pa je bil. Bil je takšen ... ni bil bel ... a veš – bil je rdeč!«
In tedaj je Matic, kot školjka bisernica, razprl dlani in v objemu mehkih prstkov je ležala rdeča penasta kroglica, rdeč nosek.
»In to je za na nos!« je zmagoslavno pribil.
Ah, kakšno olajšanje je bilo to, ko je mamica sestavila zgodbo. Seveda, Rdeči noski so bili na obisku, z Maticem je vse v redu! Matica so obiskali, medtem ko je bila ona na posvetu pri zdravniku. Zunaj na hodniku se je še vedno slišala njihova glasba.
»In veš, ko si to natakneš na nos, lahko ... Mami, zakaj se pa smejiš?« se je naenkrat sredi stavka ustavil Matic.
Kako lepo je bilo videti otroka, ki je še pred pol ure bled ležal v postelji, zdaj pa je bil poln igrivosti.
»Samo zelo sem vesela,« je preprosto odgovorila mamica Maticu in se ga ni mogla nagledati.
Čeprav je bila zunaj zima, so bili naslednji dnevi obarvani morsko, toplo in igrivo: vsa kosila so postala morska kosila in Matic, ki je prej komaj spravil vase nekaj grižljajev, je imel nenadoma naravnost morski apetit. Medicinska sestra je postala morska sestra, ampak na skrivaj – tega si tudi klovna nista upala izreči na glas. In če mu je morala vzeti morsko kri ali morski bris – no, to je bilo še vedno zoprno, ampak ni bilo več strašljivo. Rdeči biserček pa je šel povsod z njim.
Matičeva soba je postala najbolj morska soba na oddelku, in ko sta čez teden dni na obisk spet prišla klovnesa in klovn ... so se vsi trije nemudoma potopili v morski svet domišljije.
Zapisala: Eva Škofič Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski
