Raziskava z naslovom Vpliv prisotnosti bolnišničnih klovnes in klovnov v zdravstvenih ustanovah
V sklopu programa Dežurni klovn se je v letu 2022 in 2023 izvajala raziskava na temo vpliva prisotnosti bolnišničnih klovnov in klovnes pri izvajanju alergoloških testov in imunoterapij na Oddelku za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki Ljubljana. Raziskavo je izvedla kulturna antropologinja Jasmina Kuduzović. V raziskavi se je posvetila spoznavanju, kako prisotnost bolnišničnih klovnov vpliva na udeležence terapij (otroke), starše in na proces terapije, na vzdušje in počutje udeležencev terapij ter medicinskega osebja.
Raziskavo in pozitivne učinke programa Dežurni klovn smo predstavili na 11. evropski konferenci duševnega zdravja, ki je potekala 15. 9. 2023 v Ljubljani.
Februarja 2026 pa je bil izdan tudi članek v reviji Arts & Health, An International Journal for Research, Policy and Practice z naslovom: Healthcare clowning in a paediatric allergology department: perspectives of children, their parents, medical staff, and clown artists.
Povzetek članka:
-
Ozadje: Invazivni medicinski postopki so lahko tako za otroke kot paciente in njihove starše zelo stresni. Ta stiska lahko zmanjša sodelovanje z medicinskim osebjem, zaradi česar je zdravljenje zahtevnejše. Raziskava preučuje, kako so bolnišnični klovni vplivali na otroke, njihove starše in medicinsko osebje med postopki na otroški alergologiji, ter vključuje tudi poglede umetnikov -bolnišničnih klovnov na njihovo delo v tem okolju.
-
Metode: Etnografska opazovanja so vključevala 130 otrok (starih od 5 do 17 let), 46 staršev, 12 članov medicinskega osebja in pet bolnišničnih klovnov. Z otroki, starši in medicinskim osebjem so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji, medtem ko je bila z umetniki - bolnišničnimi klovni izvedena fokusna skupina. Podatki so bili analizirani s kvalitativno vsebinsko analizo.
-
Rezultati: Bolnišnični klovni so pri mlajših otrocih zmanjšali tesnobo in preusmerili pozornost stran od medicinskih postopkov, medtem ko so se starejši otroci s klovni manj vključevali v interakcijo. Starši so poročali, da so se počutili bolj mirne in da so doživljali več medsebojne podpore. Osebje je opisalo bolj tekoč potek dela in boljšo zmožnost osredotočanja na invazivne posege. Učinkovita izvedba je temeljila na soustvarjanju med umetniki in medicinskim osebjem.
- Zaključek: Na otroški alergologiji delo bolnišničnih klovnov zagotavlja psihosocialno podporo, zlasti mlajšim otrokom in staršem, ter lahko podpira delo medicinskega osebja pri invazivnih posegih. Manjša angažiranost starejših otrok pa poudarja pomen razvoja kontekstualno in starostno prilagojenih modelov klovnenja.