Tina Janežič

Sem »samoizšolana« plesalka z diplomo iz farmacije in spričevalom gledališke šole Lassaad. Svoje igralsko-gibalne veščine sem vežbala na neodvisnih odrih večjih in manjših gledališč, vključno z lesenimi deskami Metelkove, sivim asfaltom ljubljanskih ulic, črnim plesnim podom v KC Španskih borcih in PTL ter tapiciranimi kulisami v SNG Drami.

Najraje od vsega se udinjam humoreskam s tragičnim priokusom. Takih sem kar nekaj tudi že postavila na oder. Predstava "Ugriz" je še dandanes živa in upam, da ne bo nikoli umrla.

V cirkus me kot otroka niso nikoli peljali, kar se mi je zdelo vedno nepošteno, saj so imeli tam tisto nagravžno roza peno, ki so jo vsi moji prijatelji veselo jedli. Jaz pa ne. Poleg tega sem občudovala akrobate na trapezih in vrveh, ki so me tako navdušili, da tudi sama pri svojih 38 letih še vedno plezam na vrvi, obroče in tkanine, nekam v zrak, kjer potem izvajam razne trike. Klovna sem prvič spoznala na plesni uri v Bruslju. Očaral me je in postal moj fant. Cele dneve je izvajal svoje točke, padal v grmovja in se zaletaval v zidove. Vsaj na začetku je bilo tako. Sčasoma sem začela spoznavati njegove prijatelje, belgijsko občestvo klovnov. Med njimi so bili manj in bolj nori, žalostni in veseli, prisrčni in hudomušni, prebrisani in trapasti. Ključni moment pa je nastopil, ko sem šla gledat predstavo, v kateri je nastopal klovn Gabor. Takrat sem se odločila. Tudi jaz bom to počela. In začela se je moja pot.

Moj klovn zdaj živi v Franciji in zabava neko drugo dekle. Jaz pa sem tle in v meni čisto vse vre!