Rita

Moje ime je Ana Lampret, v klovnovskem svetu pa sem dr. Rita.

Do Rdečih noskov me je pripeljala pot, ki se mi danes zdi kot usojena. Rodila sem se v Laškem in gimnazijo opravljala v Celju. Nato sem se, z veliko željo postati igralka, odpravila na študij v Ljubljano.

Pri odločitvah kaj in kako postati, sem doživljala manjše in večje vzpone ter padce, dokler nisem ugotovila, da lahko le sama odločim, kaj bom v življenju postala in kaj počela. Vpisala sem študij etnologije in kulturne antropologije ter se pridružila Šentjakobskemu gledališču Ljubljana, kjer sem, s pomočjo odličnih mentorjev, začela pridobivati svoje prve odrske izkušnje in znanja. Preko različnih predstav sem začela spoznavati tudi ulico in se v svoji prvi ulični predstavi Kaj ti je deklica? srečala z novimi razsežnostmi in čarobnostmi gledališča.

Kasneje sem postala tudi članica Kud Ljuda, neformalne skupine mladih ustvarjalcev, kjer sem sodelovala pri ciklusu predstav Cirkus Ljud v gledališču Glej, posnela kratko nemo burlesko Južni otok in interaktivno predstavo Električne invazije. Sodelovala sem tudi pri projektu na Matelkovi, kjer sem igrala v predstavi Učna ura.

Dan avdicije pri Rdečih noskih je bil zame izredno zabaven in sproščen dan, ki je presegel idejo o stresnih sprejemnih izpitih in avdicijah, ki sem jih bila vajena do sedaj. Po avdiciji sem prišla domov z bolečimi trebušnimi mišicami, ki so bile posledica prekomernega večurnega smeha in z zavedanjem, da sem spoznala veliko novih, zabavnih in odprtih ljudi. In izšlo se je! Sprejeta sem bila v skupino, katere idejo sem že od nekdaj občudovala. Postala sem del čudovitega kolektiva z eno najlepših nalog, ki si jih kot igralka in človek lahko zamislim. Dobila sem priložnost, da svoje znanje in veščine uporabljam in izpopolnjujem pri zabavanju otrok, kateri so zabave in sproščenosti zaradi svojega trenutnega okolja morda najbolj potrebni.

Pri Rdečih noskih sem se našla in sem začutila, kako malo je potrebno, da nekoga osrečiš. Potrebno je le, da znaš ceniti, deliti in sprejemati majhne trenutke, ki so tako zelo pomembni.

Včasih me kdo vpraša, kaj pravzaprav počnemo v bolnišnici? In moj odgovor je, da se z otroci obdarujemo. Čaramo si cirkuse in najbolj nore pravljične svetove v bolnišničnih sobah, ki lahko v trenutkih, ki jih začaramo, postanejo karkoli si takrat želimo! In želimo si takoooo veliko!

SPLETNA TRGOVINA


Naročite penaste rdeče noske.